Svetišče Mỹ Sơn

Svetišče Mỹ Sơn (vietnamska izgovorjava: Səːn) je skupek zapuščenih in delno porušenih hindujskih templjev v osrednjem Vietnamu, ki so jih med 4. in 14. stoletjem zgradili kralji kraljestva Champa, indijanizirano kraljestvo ljudstva Cham. Templji so posvečeni čaščenju Boga Šive, znanega pod različnimi lokalnimi imeni, od katerih je najpomembnejša Bhadrešvara.

Mỹ Sơn leži v bližini vasi Duy Phú, v upravnem okrožju Duy Xuyên v provinci Quảng Nam v osrednjem Vietnamu, 69 km jugozahodno od Đà Nẵnga in približno 10 km od zgodovinske prestolnice Champa Trà Kiệu. Templji so v dolini, ki je približno dva kilometra široka in jo obkrožata dve gorski verigi.

Od 4. do 14. stoletja našega štetja je bila dolina mesto verskih slovesnosti za kralje vladajočih dinastij Champa, pa tudi grobišče za kralje in narodne heroje. Tesno je bila povezana z bližnjimi chamskimi mesti Indrapura (Đồng dương) in Simhapura (Trà Kiệu). Nekoč je najdišče obsegalo več kot 70 templjev, pa tudi številne stele, ki nosijo zgodovinsko pomembne napise v sanskrtu in jeziku Chamu.

Mỹ Sơn je morda najdaljše naseljeno arheološko mesto v celinski jugovzhodni Aziji, vendar je bila velika večina njene arhitekture uničena z bombnim napadom ZDA med enim tednom vietnamske vojne.

Tempeljski kompleks Mỹ Sơn velja za enega najpomembnejših hindujskih tempeljskih kompleksov v jugovzhodni Aziji in je najpomembnejše mesto dediščine v Vietnamu. Pogosto ga primerjamo z drugimi zgodovinskimi tempeljskimi kompleksi v jugovzhodni Aziji, kot so Borobudur na Javi v Indoneziji, Angkor Vat v Kambodži, Wat Phou v Laosu, Bagan v Mjanmaru in Prasat Hin Phimai na Tajskem. Od leta 1999 je Unesco Mỹ Sơn prepoznal kot kraj svetovne dediščine. Na svojem 23. zasedanju je Unesco to priznanje podelil v skladu s svojim merilom C (ii) kot primer evolucije in sprememb v kulturi ter v skladu s svojim merilom C (III) kot dokaz azijske civilizacije, ki je zdaj izumrla.

Zgodovina

Več kot 70 templjev in grobnic, ki se pojavljajo na Mỹ Sơn, je bilo datiranih v obdobje med 4. stoletjem in 14. stoletjem našega štetja. Vendar pa napisi in drugi dokazi kažejo, da so bile prej zdaj propadle konstrukcije verjetno prisotne iz 4. stoletja. Kompleks je bil morda versko in kulturno središče zgodovinskega kraljestva Champa, medtem ko je vlada imela sedež v bližnji Simhapuri (Trà Kiệu) ali Indrapuri (Đồng dương).

Bhadravarman in Bhadreśvara

Najstarejši zgodovinski dogodki, dokumentirani z dokazi, ki so bili pridobljeni na Mỹ Sơn, se nanašajo na obdobje kralja Bhadravarmana I. (dobesedno »blagoslovljeni oklep«, vendar pomeni tudi Jasminum Sambac - arabski jasmin; vietnamsko Phạm Hồ Đạt), ki so vladali od 380 do 413. Slednji je del svoje vladavine preživel proti prebivalstvu kitajskega severnega Vietnama. Na Mỹ Sơn je Bhadravarman zgradil dvorano, ki vsebuje lingam, da bi častil Šivo pod sanskrtskim imenom Bhadreśvara »Blagoslovljen Gospod«, sestavljeni iz kraljevega lastnega imena in besede īśvara »Gospod«, ki se običajno sklicuje na Šivo.

Kralj Bhadravarman je postavil stelo z napisom, na katerem je zabeležil svojo fundacijo. Stela kaže, da je kralj celotno dolino Mỹ Sơn posvetil Bhadreśvari. Besedilo se konča z ugovorom od Bhadravarmana do njegovih naslednikov: »Iz sočutja do mene ne uniči tega kar sem dal«. Na podlagi naukov sansara in karme je dodal: »Če uničite daritev, bodo vsa vaša dobra dejanja v različnih rojstvih moja in vsa slaba dejanja, ki sem jih storil, bodo vaša. Če nasprotno pravilno ohranite obdarovanje, bo zasluga pripadala samo vam.« Bhadravarmanovi nasledniki so slišali njegovo tožbeni razlog, saj je Mỹ Sơn še več generacij ostal versko središče Champa.

Sambhuvarman

Prvotni templji Bhadravarmana so bili sestavljeni predvsem iz lesenih materialov, kot so leseni hlodi. Na žalost je tempeljski kompleks v letih 535/536 doživel velik požar, v času vladavine Rudravarmana I. (vladal 527–572). V 7. stoletju je kralj Sambhuvarman (Phạm Phạn Chi v vietnamščini, Fan Che v kitajščini), ki je kraljeval od 572 do 629, in sin Rudravarmana, obnovil tempelj, ponovno postavil Boga pod imenom Sambhu-Bhadresvara in si postavil stelo za dokumentiranje dogodka. Stela je potrdila, da je bil Sambhu-Bhadresvara ustvarjalec sveta in uničevalca greha, in izrazil željo, da »povzroči srečo v kraljestvu Champa«. Stela je tudi sama ploskala kralju in trdila, da »kot kopensko sonce osvetli noč« in da se je njegova slava jeseni dvignila »kot luna«.

Ironično je, da je morda Sambhuvarmanovo vladanje omejilo eno najbolj uničujočih vpadov, ki jih je kdaj utrpela država Champa. Leta 605 je kitajski general Liu Fang vodil vojsko proti jugu od območja severnega Vietnama, premagal jahače slonov Sambhuvarmana in opustošil prestolnico Chamov, in se odpravil z ogromnim plenom, ki je vključeval več kot tisoč budističnih knjig kot tudi zlate table, ki spominjajo na vladanje prejšnjih osemnajstih kraljev. Kitajski napadalci so se s plenom vrnili proti severu, ko jih je prizadela epidemija, ki je zahtevala veliko število žrtev, vključno z Liu Fangom. Sambhuvarman se je vrnil domov v svoje kraljestvo, začel postopek obnove in poskrbel, da bo kitajskemu dvoru poslal redne pošiljke tributa, da bi preprečil ponovitev take katastrofe.

Francoski učenjaki, ki so na začetku 20. stoletja preiskovali Mỹ Sơn, so identificirali takratno še vedno obstoječo stavbo, ki je bila značilna za »njena veličastna razmerja, starodavni slog in bogastvo njenega okrasja« kot tempelj Sambhu-Bhadresvara, ki ga je zgradil kralj Sambhuvarman. Stavba, ki jo znanstveniki poznajo kot A1, je v vietnamski vojni praktično uničilo ameriško zračno bombardiranje in je zdaj malo več kot brezformni kup opeke.

Prakasadharma

Kralj Prakasadharma (Po Kia Pho Pa Mo, kot je bilo prepisano iz kitajščine), je vladal kraljestvu Champa od leta 653 do približno 687. [15] Ko se je povzpel na prestol, je prevzel tudi ime Vikrantavarman. Med svojim vladanjem je razširil meje kraljestva proti jugu in poslal veleposlanike in se poklonil (vključno s sloni) na Kitajsko. Napisi ga povezujejo ne le z Mỹ Sơn, ampak tudi z bližnjimi mestnimi naselji Trà Kiệu in Đồng dương. Začel je versko prakso darovanja kosa ali okrašenih kovinskih rokavov, ki jih je treba postaviti nad lingam. Nenavadno za kralja Champa je bil namenjen ne le Šivi, ampak tudi Višnuju.

Eden najpomembnejših stelov, ki jih najdemo na Mỹ Sơn, je tisti, ki ga je postavil Prakasadharma leta 657. Namen stele je bil spomin na kraljevo ustanovitev boga, ki je bil identificiran kot vladar sveta, tj. Šiva, da bi premagal seme karme, ki vodi v ponovno rojstvo. Stela je pomembna, ker določa kraljevo poreklo in je v veliko pomoč pri rekonstrukciji zaporedja vladarjev. Med svojimi predniki je kralj zahteval kamboškega kralja po imenu Isanavarman I. In kot kamboški kralji je izsledil svoje prednike v legendarnem kralju Kamma Kshtriya iz kraljestva Kakatiya in Nāga-princese Soma (kmmersko សោមា, Somā).

Pozni razvoj

Naslednji kralji so prenovili starejše templje in zgradili dodatne. Dolga stoletja se je gradnja templjev in svetišč različnih velikosti nadaljevala, Mỹ sơn pa je služil kot versko in kulturno središče civilizacije Cham v osrednjem Vietnamu, pa tudi pokopališče kraljev in verskih voditeljev.

Večino obstoječih templjev v Mỹ Sơn, kot je Isanabhadresvara, sta v poznem 10. in 11. stoletju našega štetja zgradila kralj Harivarman II. (vladal 989–997) in poznejši kralj Harivarman IV. (vladal 1074–1080). Napisi iz tega obdobja niso ohranjeni, razen v fragmentarni obliki. Na začetku 10. stoletja je bilo središče moči Chamov v Đồng Dươngu, nedaleč od Mỹ Sơn. Do konca stoletja je bil zaradi vojaških neuspehov v vojnah z Vietnamci premeščen proti jugu proti provinci Bình Định. Vendar so chamski kralji občasno nadaljevali obnavljati templje v Mỹ Sơn in celo zgraditi nove temelje. Najnovejši pomemben zapis je steber z napisom kralja Jaya Indravarman V. iz leta 1243. Do začetka 15. stoletja je Cham izgubil svoje severnejše dežele, vključno z območjem Mỹ sơn, od Vietnamcev.

Sodobne raziskave

Po osvojitvi osrednjega Vietnama s strani vietnamskega cesarja Le Thanh Tonga, ki je zmanjšal status kraljestva Champa na avtonomne podrejene regije in zaton in morebitni padec Champa, so kompleks Mỹ Sơn zlorabljali in je bil večinoma pozabljen. Vietnamski ljudje so se naselili in gradili vasi in mesta na osvojenih zemljiščih. Odkril ga je leta 1898 Francoz Camille Michel Paris. Leto pozneje so člani znanstvenega društva, imenovanega École Française d'Uchtême-Orient (EFEO), začeli preučevati napise, arhitekturo in umetnost Mỹ Sơn. Leta 1904 so objavili svoje prve ugotovitve v reviji The Journal of the Society, imenovano Bulletin de l'école Française d'Uxtême Orient (Befeo). Henri Parmentier je opisal ruševine v Mỹ Sơn, M. L. Finot pa je objavil napise, ki so jih tam našli.

Obnova

Leta 1937 so francoski učenjaki začeli obnavljati templje v Mỹ Sơn. V letih 1937 in 1938 so bili obnovljeni glavni tempelj, znan kot "A1", in manjši templji, ki ga obdajajo. Med letoma 1939 in 1943 so bili obnovljeni drugi večji templji. Vendar so bile med vietnamsko vojno uničene številne zgodovinske stavbe. Templji so bili del ljudske vojske vietnama in baznega območja Viet Cong, zato so letala Združenih držav Amerike to regijo bombardirala avgusta 1969. Okolica je še vedno nevarna zaradi prisotnosti neeksplodiranih min.

Večina tempeljskih mest v središču kompleksa je preživela do danes. Vendar skrbi še vedno obstajajo glede strukturne trdnosti preostalih templjev, od katerih so nekateri ranljivi za propad. Čeprav je bilo veliko kipov odstranjenih v Francijo ali v zgodovinske muzeje v Vietnamu, kot je Muzej skulptur Cham v Đà Nẵngu, si lahko druge ogleda v muzeju in situ, ki je bil ustanovljen s financiranjem donatorjev iz Nemčije in Poljske Leta 1981 je obnovitvena dela izvedla ekipa poljskih konservatorjev iz Lublina, ki jo je vodil Kazimierz Kwiatkowski Kazik.

Od leta 2002 do 2004 je ministrstvo za kulturo v Vietnamu dodelilo približno 440.000 ameriških dolarjev za vzdrževanje mesta. Osnutek načrta Unes…